Brezovka 'Fastigiata' je kratkoživo listopadno drevo (redko staro 200 let) iz družine brezovk (Betulaceae). V naravnih legah ga najdemo v nižinah in v gorah do 2500 m nadmorske višine. v Evropi, Mali Aziji in na Kavkazu.
Srebrna breza 'Fastigiata'
Bradavičasta breza 'Fastigiata' je pogosta tudi na Poljskem, po vsej državi, zlasti na revnih, peščenih tleh, v listnatih (pogosto s hrastom lužnikom) in mešanih (z navadnim borom, brinom in resjem) gozdovih.Je počasi rastoče drevo, zraste do 25-30 m visoko, z ozko, stožčasto ali stebrasto krošnjo, ki se v starosti rahlo razširi, z ohlapno razporejenimi, navzgor pogosto upognjenimi vejami in tankimi, vitkimi, pogosto povešenimi poganjki. . Lubje na deblih in starejših vejah je kredasto belo, na starejših drevesih v spodnjem delu debla pa debelo, globoko razpokano in skoraj črno. V zgornjih delih debla in na starejših vejah je lubje običajno gladko, belo in se lušči v značilnih, okroglih, tankih lisah. Mladi izrastki so tanki, goli, hrapavi, gosto poraščeni s trdimi belimi bradavicami (od tod tudi ime vrste). Popki so običajno pokriti s 5-6 luskami.
Listi razporejeni na poganjkih zaviti. Goli, včasih rahlo hrapav, enojni pecelj, 3-7 cm dolg, rombasto jajčast, s širokim, klinastim dnom, z ostrim, rahlo podolgovatim vrhom, neenakomerno, dvojno nazobčan. Zgornja stran listne plošče je temno zelena, spodnja stran je svetlejša.Spomladi so mladi listi svetlo zeleni, rahlo lepljivi, prijetnega vonja, jeseni se lepo zlato rumeno obarvajo, pozimi pa odpadejo.
Breze so enodomne rastline. Cvetovi breze so oprašeni z vetrom, dvodomni, zbrani v podolgovatih mačkastih socvetjih. Moški cvetovi – prašniki, v mačicah, ki se razvijejo jeseni in prezimijo na kratkih poganjkih. Ženski cvetovi, ki visijo na pecljih, prezimijo v popkih, iz katerih spomladi zrastejo na stranskih poganjkih, skupaj z razvijajočimi se listi. Breza cveti na prelomu aprila in maja. Po opraševanju cvetov in oploditvi se od julija do začetka septembra oblikujejo majhni, sploščeni plodovi (orehi) z dvema opnastima kriloma, vdelanima v osi 3-lopatičnih lusk, zbranih v podolgovatih, valjastih plodovih dolžine 3-4 cm, po zorenju razpada (od preloma avgusta in septembra, včasih do pomladi). Brezovi oreščki so pozimi poslastica za številne ptice, npr.rdečepol. Breza lahko proizvede ogromno semen (do 50 milijonov/ha), vendar je njihova kalivost nizka (le okoli 15%) in traja le do naslednje pomladi. Kljub temu se zaradi nizkih potreb po hranilih in vlagi lahko hitro širi.
Koreninski sistem breze je plitek, lahko močno izčrpa zemljo in posledično onemogoči rast številnim drugim rastlinam v neposredni bližini. Starejši primerki slabo prenašajo presajanje in se redko ukoreninijo, zato je treba presaditi le mlada drevesa, ki niso starejša od 3 let, po možnosti večkrat presajena v drevesnicah, z obilnim koreninskim sistemom in lubjem na deblih, ki je še temno. . To zdravljenje je treba opraviti zgodaj spomladi, ko brsti šele začnejo rasti. Sorte in dragocenejše vrste je treba saditi iz posod z veliko koreninsko grudo. Poleg tega breze slabo prenašajo obrezovanje. Rane po rezanju vej, ki nastanejo ob koncu zime ali zgodaj spomladi, močno izločajo sok, zaradi česar drevo oslabi.Da bi to preprečili, je treba obrezovanje (samo če je potrebno) opraviti poleti, ko se listi popolnoma razvijejo, najbolje konec junija ali v začetku julija.
Les bradavičaste breze ni najbolj obstojen, je pa precej trd, odporen na glivične bolezni in se zaradi enostavne obdelave pogosto uporablja v pohištveni, papirni in lesni industriji, predvsem za proizvodnjo vezanega lesa, oblog , pohištvo in tla (v preteklosti so iz njega izdelovali kolesa). Uporablja se tudi pri suhi destilaciji, za proizvodnjo npr. oglje in katran (lesni katran z močnimi baktericidnimi lastnostmi). Poleg tega je ena boljših vrst lesa, ki se uporablja kot kurivo za peči in kamine, saj odlično gori, tudi če je svež in moker.
Breza je zdravilna rastlina. Zeliščno surovino sestavljajo posušeni listi (Folium Betulae), ki vsebujejo za zdravje dragocene aktivne snovi, kot so flavonoidi, čreslovine, triterpeni, eterično olje (mladi listi) in vitamin C.Te spojine imajo diuretični učinek (povečajo izločanje natrijevih, kloridnih in sečnih kislinskih ionov) in rahlo diaforetično. Uporabljamo jih v obliki poparkov za notranjo uporabo, predvsem kot pomožno sredstvo pri kroničnih boleznih sečil z zmanjšanim izločanjem urina, protinu, ledvičnih kamnih, srčnih ali ledvičnih edemih, revmi in nekaterih kožnih boleznih. Podobne lastnosti ima tudi brezov sok (Succus Betulae), prej znan kot oskoło, ki poleg tega vsebuje invertni sladkor, organske kisline (citronsko in jabolčno), mineralne soli, aminokisline in peptide. Pridobivajo ga tako, da zgodaj spomladi globoko zarežejo v deblo ali vejo breze. Iz manjšega drevesa s premerom debla cca 15 cm lahko pridobite do 5 litrov soka na dan, z večjih dreves (premer cca 30 cm) do 15 litrov. Hraniti ga je treba v steklenih ali emajliranih posodah, sicer izgubi svoje lastnosti. Je sladkastega okusa in se lahko uporablja tudi kot okusna pijača.
Breza breza 'Fastigiata' najbolje uspeva na sončnih legah. Je ruderalna vrsta, kar pomeni, da uspeva tudi na revnih, peščenih tleh (najprej se pojavi na ruševinah in zanemarjenih površinah, npr. po gradbiščih). Odporen je na sušo, vendar se zaradi plitvega koreninskega sistema lahko posuši in odmre ob močnem padcu podtalnice (npr. po melioraciji okolice ali zaradi hude suše). Breza je popolnoma odporna proti zmrzali vrsta. Novejše študije so pokazale, da je vrsta, občutljiva na slanost tal in industrijsko onesnaženje zraka (predvsem žveplove, dušikove in fluorove spojine), zato ni primerna za sajenje v velikih mestih ter v neposredni bližini ulic in prometnic.
Bradavičasta breza 'Fastigiata' je odlična okrasna rastlina, priporočljiva za velike vrtove, parke in posestno zelenje, še posebej dragocena v velikih naravoslovnih predpostavkah in gozdovih v odprti pokrajini.V mestih je kot nalašč za večje zelene komplekse, na primer parke ali zelenice, kot soliter ali drevored. Ni primeren za sajenje ob ulicah in območjih z visoko stopnjo onesnaženosti.
Bradavičasto brezo 'Fastigiata' lahko generativno razmnožimo s setvijo semen, pobranih jeseni. Semena sejemo jeseni neposredno v zemljo ali spomladi, na prehodu med marcem in aprilom, neposredno v zemljo ali v gredico. Po setvi semena ni treba pokrivati s substratom, ker kalijo na svetlobi. Mlade sadike so zelo občutljive in zahtevajo skrbno nego, predvsem pa večjo vlažnost tal in zraka. Žal semena kalijo neenakomerno in v majhnem odstotku, sadike pa ne ponavljajo vedno lastnosti matične rastline, zato je boljši način vegetativno razmnoževanje, z brstenjem na prehodu med majem in junijem, ali cepljenjem v krošnji dvodelnic. letne poganjke, izvedeno pozimi ali zgodaj spomladi na podlagah v rastlinjaku ali cepljenje v zemljo (maja) na starejše podlage breze.
Breza breza 'Fastigiata' se lahko uporablja tudi kot podlaga za cepljenje in brstenje za druge vrste in kultivarje breze.
| Položaj | sončno |
|---|---|
| Vlažnost tal | srednje mokro |
| Okrasna rastlina z | listi/iglice |
| Okrasna rastlina z | posnetki |
| Zmenek rože | IV |
| Evergreen | Ne |
| Kategorija | Listavci |
| Višina | do 30m |
| zalivanje | mali |
| Barva listov/iglic | zelena |
| Barva rož | rumena |
| Rezina | dvignjen |
| Rezina | stolpec |
| Rezina | ohlapno |